Kako dobro slovenski kolesarji poznajo prometna pravila?

Pri programu Varno na kolesu preverili prometno znanje učencev, njihovih staršev in učiteljev

Pred nami so meseci, ki kličejo po preživljanju prostega časa na prostem. Na svoj račun bodo ponovno prišli ljubitelji kolesarjenja, ki se bodo s kolesom zapeljali v šolo ali službo ter uživali v kolesarskih izletih z družino in prijatelji. Program Varno na kolesu, ki ga organizira družba Butan plin s partnerji, letos že deseto leto zapored učence osnovnih šol spodbuja k varni in samostojni vključitvi v promet ter uporabi kolesa iz vidika trajnostne mobilnosti. Da bi raziskali, kakšno je znanje slovenskih kolesarjev o varnosti v prometu, so v sodelovanju s fundacijo Neurotrust za učence, njihove starše in učitelje pripravili  anketo ter natančneje raziskali njihova stališča in prakse na področju prometne problematike.

Kako dosledni so kolesarji pri nošenju kolesarske čelade?

 

Kolesarjenje je vse bolj priljubljena aktivnost, ki je po mnenju več kot dva tisoč sodelujočih  v spletni anketi[1] zabavna in sproščujoča oblika preživljanja prostega časa. Večina vprašanih najraje kolesari z družino, še najraje pa to počne v toplejših mesecih – maja in septembra. V obdobju leta, ko so najbolj aktivni na kolesu, jih nekaj manj kot polovica prekolesari do 20 km na teden. Ob tem več kot tri četrtine anketirancev med vožnjo dosledno upošteva prometna pravila za kolesarje. Velika večina pa tudi poroča, da med vožnjo s kolesom vedno uporablja zaščitno kolesarsko čelado, njeno nujnost v prometu pa večina prepoznava in upošteva brez spodbude oz. opozoril drugih.

 

 

Pri katerih prometnih pravilih se kolesarjem zatakne?

Več kot polovica jih je soglasnih, da pravilna kolesarska oprema vključuje čelado, svetla oblačila in športno obutev, večinoma pravilno pa prepoznavajo tudi najvišjo dovoljeno hitrost kolesarja v prometu – 25 km/h in specifične situacije, v katerih mora imeti kolesar na kolesu prižgano luč.

Večina anketirancev je tudi dobro seznanjena s spremenjeno starostno mejo za obvezno nošenje čelade, ki se je leta 2016 iz 14 let dvignila na 18 let. Manj pravilnih odgovorov je bilo zaslediti na vprašanje, kolikšna je pravilna varnostna razdalja med kolesarji, kjer jih je večina zmotno ocenila, da ta namesto dolžini treh ustreza dolžini dveh koles.

 

 

Kaj pa če se pripeti nesreča, znajo kolesarji prepoznati znake poškodb?

Anketiranci se zavedajo, da je v prometu previdnost na prvem mestu. To dokazujejo tudi v praksi, kjer se jih več kot polovica s kolesom še ni poškodovala resneje, da bi potrebovala medicinsko pomoč. Peščica tistih, ki se jim je nezgoda pripetila, pa poroča, da so utrpeli lažje poškodbe brez potrebe po hospitalizaciji, k čemur je pri veliki večini med drugim pripomogla uporaba zaščitne kolesarske čelade. Pomen nošenja čelade, ki lahko v najhujših primerih celo prepreči usoden izid nesreče, nenehno izpostavljajo tudi pri programu Varno na kolesu, kjer letos v sodelovanju s fundacijo Neurotrust opozarjajo na možne negativne posledice poškodb glave.

Anketa je tako vključevala tudi vprašanja o morebitnih poškodbah, pri čemer so anketiranci  več kot spodbudno dokazali, da poznajo  dolgotrajne posledice pretresa možganov, ki zajemajo motnje spomina, motnje koncentracije, čustvene motnje in celo motnje spanja. Enak odstotek pa se tudi zaveda nevarnosti zloma lobanje ob padcu s kolesa brez čelade.

Velika večina anketirancev tudi poroča, da bi prepoznali znake pretresa možganov.

Bi jih prepoznali tudi vi?

a) Bolečine v hrbtenici.

b) Napadi žeje in lakote.

c) Glavobol, razdraženost, upočasnjenost okolice.

Pravilen odgovor na zgornje vprašanje lahko preverite v poučnem videoposnetku, ki ga je na temo poškodb glave pripravila fundacija Neurotrust. Videoposnetek je na voljo za ogled s klikom na povezavo.

Trajnostno prevozno sredstvo ali možnost za aktivno preživljanje prostega časa?

Po podatkih raziskave kolo zaenkrat ostaja rezervirano za rekreacijo in prosti čas. Le majhen je odstotek tistih, ki se s kolesom pripeljejo v šolo. Manj kot polovica jih sicer ocenjuje, da je šolska pot delno primerna za prihod s kolesom, kar je bistveno večji odstotek od tistih, ki šolsko pot za kolesarje ocenjuje za neprimerno in polno nevarnih točk. Vzpodbuden je podatek, da se po mnenju mladih kolesarjev dostopnost in urejenost kolesarske infrastrukture v Sloveniji izboljšuje.

 

 

 

 

_________________________________________________________________________________________________________________

O programu Varno na kolesu

Letošnja jubilejna sezona programa združuje več kot 10.000 učencev iz 140 osnovnih šol, kjer mladi s pomočjo zanimivih in poučnih nalog urijo svoje znanje o prometnih pravilih in se pripravljajo na kolesarski izpit. S koncem leta 2021 so učenci zaključili naloge, v katerih so spoznavali prometne znake in pravila, opozarjali na pomen nošenja čelade in odkrivali pomen trajnostne mobilnosti. Program Varno na kolesu sodeluje tudi pri akciji #RadiPomagamo: Kolesa za vse!, ki je nastala v sodelovanju z Avto-moto zvezo Slovenije ter avto-moto društvi in klubi. S toplejšimi meseci, ki prihajajo, se nadaljujejo aktivnosti v sklopu razpisa B, kjer bodo učenci do konca marca opravili tretjo nalogo »Tour« po mojih krajih, maja pa bodo tudi uradno zaključili nalogo Kolesarim v prostem času, s katero se učence spodbuja k aktivnemu preživljanju prostega časa na kolesu. Za svoj trud, uspešno opravljene naloge in aktivno ozaveščanje o varnosti v prometu bodo sodelujoče šole nagrajene v maju, ko bo potekala slavnostna razglasitev zmagovalcev. 

 

Več o letošnjih kolesarskih podvigih preberite na spletni strani Varno na kolesu.